Evropejci vse manj uporabljajo gotovino, a je imajo pri sebi vedno več. Kaj se dogaja?

Kljub hitremu naraščanju brezstičnih in mobilnih plačil imajo Evropejci pri sebi vedno več gotovine. Novi podatki Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da količina bankovcev v obtoku še naprej narašča, za tem na videz paradoksalnim trendom pa se skriva vse večja potreba po finančnih rezervah v primeru požarov, poplav, vojn ali kibernetskih napadov.

Čeprav se je uporaba gotovine pri vsakodnevnih transakcijah v mnogih evropskih državah pomaknila v ozadje, njena skupna količina narašča, je na konferenci poletne šole MacGill na Irskem dejal Philip Lane, glavni ekonomist ECB.

“Skupna količina bankovcev še naprej narašča. Njihova uporaba v transakcijah se zmanjšuje, vendar skupna količina v obtoku narašča,” je dejal Lane.

Z drugimi besedami, Evropejci pri plačilih vse manj uporabljajo gotovino, a je vedno več prihranijo.

Tudi podatki ECB kažejo na povečevanje hrambe gotovine. Vrednost bankovcev v obtoku se je z okoli 1.000 milijard evrov leta 2016 povečala na 1.600 milijard evrov junija 2026.

V obtoku je več kot 31 milijard bankovcev, v primerjavi s 24 milijardami tik pred pandemijo leta 2019. Najpogostejši je bankovec za 50 evrov, sledi pa mu bankovec za 100 evrov, navaja The Guardian.

Koliko gotovine bi morali imeti doma?

Eden od razlogov je vse večja zaskrbljenost zaradi morebitnih motenj v delovanju digitalnih plačilnih sistemov. Kibernetski napadi so pokazali, kako ranljiva lahko postanejo podjetja, ko digitalna infrastruktura odpove.

EU je že lani priporočila, naj imajo državljani doma dovolj hrane, vode in osnovnih potrebščin za vsaj 72 ur v primeru kriznih razmer, od požarov, poplav in neurij do kibernetskih napadov in drugih varnostnih groženj. Na seznamu potrebščin za krizne razmere je bila poleg vode, konzervirane hrane in radia tudi gotovina.

Nekatere evropske države so izdale tudi svoja priporočila. Avstrija, Finska, Nemčija, Švedska in Nizozemska so državljanom svetovale, da doma hranijo med 70 in 100 evri na gospodinjstvo, kar zadostuje za kritje osnovnih stroškov za 72 ur, če spletna ali mobilna plačila prenehajo delovati.

Strokovnjaki: Gotovina ne sme biti le rezervna rešitev

Strokovnjaki pa opozarjajo, da gotovina ne sme postati nekaj, kar se iz predala vzame le v kriznih situacijah.

“Pomembno je, da se gotovina ne obravnava kot rezervna rešitev. Če jo prenehamo uporabljati, ko ni krize, je morda ne bo enostavno uporabljati, ko je kriza,” opozarja Olive McCarthy, profesorica na University College Cork, ki preučuje finančno vključenost.

Lane tudi opozarja, da bo treba zagotoviti dovolj široko mrežo bankomatov, da bo gotovina državljanom ostala enostavno dostopna.

Zato ECB meni, da je gotovina pomemben del nacionalne pripravljenosti na krize. Upad njene uporabe pri vsakodnevnih nakupih, medtem ko količina bankovcev, ki jih hranijo državljani, narašča, ECB opisuje kot nekakšen paradoks.

Posebej pomembna za ranljive državljane

Obstajajo tudi drugi razlogi, zakaj gotovina ne bo tako hitro izginila. Del potrošnikov ceni zasebnost in preprostost, ki jo zagotavlja, za starejše in ranljive državljane pa je lahko pomemben način plačila.

McCarthy posebej poudarja, da so žrtve nasilja v družini lahko odvisne od gotovine, če njihov partner nadzoruje njihove finance. Denar ostaja tudi enostavno orodje za poučevanje otrok o upravljanju denarja in osebnem proračunu.

Evropa tako vstopa v nenavadno fazo razvoja plačil: bolj, kot družba postaja digitalna, bolj fizični denar prevzema novo vlogo – ne nujno kot vsakdanje plačilno sredstvo, temveč kot zavarovanje za trenutke, ko tehnologija odpove.

Avtor izvirnega članka je Forbes Hrvaška.